Obiskali smo planinsko kočo Hochweisssteinhaus (1868 m) nad dolino Lesachtal v Karnijskih Alpah. Koča je v lasti planinske sekcije Austria iz Dunaja, z njo pa že skoraj 50 let upravlja družina Guggenberger. Guggenbergerjevi imajo z lastnikom koče sklenjeno najemno pogodbo, ki jo podaljšujejo vsako leto za eno leto naprej, strošek najema pa znaša 90 % prihodka nočitev ter 10 % prihodka gostinskih storitev.

Koča je bila zgrajena leta 1927, na zadnje pa je bila obsežneje prenovljena leta 2009. Ohranja se originalni videz koče, a z novo opremljenimi sobami in kuhinjo. Ponuja 56 postelj, tako v sobah kot na skupnih ležiščih. Letno na koči prenoči cca. 3.000 obiskovalcev. Pred šestimi leti so razvili lasten rezervacijski sistem, s katerim so zelo zadovoljni, ter pridobili so certifikata Okolju prijazna planinska koča ter Takega okusa so planine. Oskrbujejo jo s tovorno žičnico na električni pogon.

Sistem pridobivanja električne energije
V sisteme za pridobivanje električne in toplotne energije so od leta 2009, ko je bila koča obnovljena, vložili že okoli 200.000 €.

Za električno energijo poskrbi 8,4 kW fotovoltaični sistem s paneli na strehi koče, na drvarnici in še na posebnem stojalu. V kletnih prostorih sta na stenah nameščeni dva polnilnika baterij s polnilno napravo, ki uravnava polnjenje in praznjenje baterij tudi v času, ko je koča zaprta. Višek električne energije od sonca v tem času preko električnih grelcev polni zalogovnik vode.
Uporabljajo še agregat za sočasno pridobivanje električne energije in toplote (Blockheizkraftwerk) z nazivno močjo 30 kW ter svinčeve kislinske baterije z napetostjo 48 V in tokom 1.500 Ah.

Z delovanjem agregata niso najbolj zadovoljni. Kot gorivo uporabljajo repično olje, le za zagon in ustavljanje uporabljajo dizelsko gorivo. Poleg dobrih lastnosti (predvsem iz vidika varovanja narave) pa ima repično olje tudi vrsto pomanjkljivosti kot so: manjši učinek kot dizelsko gorivo (agregat proizvede le okoli 16 kW moči), dražje gorivo od dizelskega. Gorivo je tudi izredno korozivno (uničuje medeninaste šobe za vpihavanje), predvsem pa pri temperaturah pod 5 ℃ prične koagulirati in mašiti filtre in šobe. Posledično morajo pozimi, ko koča miruje, vzdrževati v prostoru z agregatom in rezervoarjem repičnim oljem, vzdrževati vsaj minimalno pozitivno temperaturo. To dosežejo z merjenjem temperature in avtomatskim vklopom posebnega dizelskega grelca. Za zimsko vzdrževanje akumulatorjev skrbita še dva regulatorja iz dveh manjših skupin solarnih celic, kar zmanjša občutljivost polnilnega sistema.

Pridobivanje toplote
V kletnih prostorih nameščen 1.000 l zalogovnik za toplo vodo ogrevajo na več načinov. Na strehi imajo nameščenih 6 kolektorjev za toplo vodo s skupno površino 12 m2, izkoriščajo odpadno toploto pri delovanju agregata za proizvodnjo električne energije, izkoriščajo višek toplote iz štedilnikov na drva in plinskega štedilnika v kuhinji, kot že omenjeno pa izkoriščajo tudi viške solarne električne energije.

Oskrba s pitno vodo
Oskrbniki priznavajo, da imajo izredno srečo, ker je vode iz okolice dovolj za oskrbo koče. Voda prihaja iz podzemnega jezera in ima stalno temperaturo 4,1 ℃ in pretok 2 l/sek. Zato z njo hladijo pivo v sodih ter sodavico. V letih 2009 in 2010 so zaradi težav s fotovoltaiko več večerov preživeli v pomanjkanju elektrike. Zaradi bližnjega vodnega vira so si lahko pomagali z lastno turbino in tako proizvajali dovolj energije za osnovno razsvetljavo.

Ravnanje z odpadno vodo in odpadki
Mala komunalna čistilna naprava, z nazivno močjo 96 PE, je tipa SBR (sekvenčni biološki reaktor). Naprava je pretočna z aktivnim blatom, za vpih zraka pa služi kompresor, ki krmili tudi ventile. Naprava tako deluje brez električnih črpalk. Učinek čiščenja naj bi bil 96 %, blato pa po končani sezoni izpuščajo v 20 m oddaljeno naravno jamo. (?!)

Odpadke ločujejo. Ločene jih z žičnico odpeljejo do avtomobila in naprej v dolino. Za kuhinjske odpadke je v bližini koče nameščen kompostnik.

Povzetek je pripravljen po poročilu, katerega so pripravili Drago Dretnik, Beno Kampuš, Dušan Prašnikar. Celotno besedilo najdete v spodnji prilogi.


 Celotno in podrobnejše poročilo ekskurzije

Fotografije: Špela Berlot in Mirjana Brumnjak